Kolesarjenje

Uros Stoklas z ekipo pred zacetkom tekme

RAAM – DIRKA PO AMERIKI

Dirka po Ameriki/Race Across America (RAAM), vsakoletna ultramaratonska kolesarska dirka, ki od leta 1982 poteka med zahodno in vzhodno obalo ZDA v dolžini trase približno 4800 km in trajanju približno en teden, je ena najbolj cenjenih in najdaljših kolesarskih vzdržljivostnih športnih prireditev na svetu. RAAM je vrhunec športnih dosežkov ne samo v kolesarskih krogih, temveč tudi v širši športni skupnosti, najvišja prečka lestve športne vzdržljivosti.

Race Across America, ali RAAM, je dirka, ki se je začela leta 1982 kot Great American Bike Race. Proga se je skozi leta sicer spreminjala, vendar je bila smer vedno od zahodne do vzhodne obale ZDA.

V zadnjih letih trasa poteka od starta v mestu Oceanside pri San Diegu na obali Tihega oceana do mesta Annapolis na obali Atlantika. Sprva poteka po puščavskih predelih Californije, Arizone, Utaha, se vzpne v gore Colorada, in teče naprej po ravninskih prerijskih državah srednjega zahoda, do največjih ameriških rek Missouri in Mississippi ter proti glavnemu mestu ZDA, Washingtonu.

RAAM map

Dirka je ekstremna v vseh pogledih, tako v dolžini trase, ki jo je potrebno prevoziti, kot v nadmorski višini; v treh dneh se najprej spusti 52 metrov pod morsko gladino, iz katere se vzpenja v gore Colorada do najvišje točke, 3300 m visokega prelaza Wolf Creek. Ekstremne so tudi temperaturne razlike, ki se v prvih treh dneh spremenijo od puščavskih peklenskih 45 stopinj Celzija do bornih 5 stopinj Celzija v gorskih predelih trase.

Od običajnih etapnih kolesarskih dirk se razlikuje po tem, da ni razdeljena na posamezne etape, ampak vseskozi poteka, dirkači pa si sami določijo čas za počitek in hrano. Poteka v več kot dvajsetih tekmovalnih razredih, od katerih je najpomembnejši in najodmevnejši moški solo. Samostojni dirkači imajo do konca dirke največ 12 dni, najhitrejši dosežejo cilj v dobrih osmih dneh, ekipni dirkači pa imajo največ devet dni, večina jih konča v približno sedmih dneh in pol.

Posebnost dirke ni v tekmovalnosti, saj je običajno na dirki med približno 150 udeleženci in 30 kolesarji na najtežji, »solo« preizkušnji, le peščica tistih, ki se dejansko lahko borijo za zmago. Pri veliki večini ostalih gre za tekmovanje samih s sabo, s svojimi omejitvami. Povprečno dirko uspešno zaključi 40% prijavljenih kolesarjev, kar pomeni v solo kategorij med 10 in 15 tekmovalcev. Zadnja leta je najboljši Avstrijec Christoph Strasser. Z zadnjo zmago je izboljšal rekord Jureta Robiča, ki je zmagal petkrat.

Kaj pomeni priti na cilj v 8 do 12 dneh, praktično brez večjih postankov prekolesariti traso, dolgo več kot 4800 kilometrov z več kot 52000 metri višinske razlike in prepeljati 55 časovnih točk, ve samo tisti, ki to premaga.
Srečno!

  • 4800
  • KM
  • 2
  • TEDNA
  • 24
  • KM/H

PRETEKLI DOGODKI

Race across Germany (RAG), 2019

Zahtevna trasa je bila dolga 780 kilometrov in je imela 7800 višinskih metrov. Dirka je vseskozi potekala po prometnih cestah, kjer je bilo potrebno slediti cestno prometnim predpisom, čez vasi in večja mesta. Predvsem čez Bonn in Dresden so imeli Stoklas in njegova spremljevalna ekipa težave z zastoji v mestu, ogromno pa je bilo tudi obvozov zaradi rekonstrukcij cest. Tako se je na koncu dirke števec ustavil pri 786 kilometrih. To je bila za Stoklasa prva tovrstna dirka v Evropi, dirko je končal v manj kot 36 urah in bil najhitrejši v kategoriji solo supported 50+.

Race across France (RAF), 2019

Z višinskih metrov vzponov. Celotna dirka je potekala v za kolesarje precej neprijetnih vremenskih pogojih: štartali so v dežju, večji del Provanse je kolesarje spremljal veter, ki se je do najvišje točke dirke, 1909 m visoke gore Mont Ventoux, samo še krepil in dosegal sunke preko 80km/h. Stoklas je vrh dosegel malo po polnoči. V pravem orkanskem vetru, mrazu in megli je sledil zahteven spust in še približno 200 km do cilja. Na koncu je za 546 km porabil dobrih 29 ur in bil drugi na tej razdalji.

Race across America (RAAM), 2018

Najtežja utrakolesarska dirka na svetu je po skoraj štirih desetletjih še vedno velika zgodba in magnet za vse ultramaratonske kolesarje. Tudi za Slovence. Letošnja kolesarska dirka čez Ameriko, RAAM 2018, se je za našega kolesarja Uroš Stoklasa končala že pred ciljem. Priprave na RAAM, če odmislimo dolgotrajno nabiranje pokroviteljev, sestavljanje spremljevalne ekipe ter iskanje medijske pozornosti, se dejansko začnejo s privajanjem na ekstremno vročino, običajno v puščavskem mestu Borrego Springs, ki se nahaja v bližini najnižje točke dirke, 52 metrov pod morsko gladino.

Letošnja aklimatizacija je sovpadla tudi s sanacijo zloma ključnice, ki se je Urošu zgodila slab mesec pred začetkom dirke, ko se je med enim zadnjih treningov na cesti, nekje v bližini Radeč, pod njegovim kolesom znašla siva mačka in sledilo je katapultiranje, grd padec, zlom ter operativno fiksiranje ključne kosti. Ekspedicija je bila tako še pred uradnim začetkom dejansko obsojena na neuspeh. Odličen začetek, veličasten vzpon na prelaz Wolf Creek in … ponovno znaki stare poškodbe, Shermerjev vrat . Cilj se je z vsakim prevoženim kilometrom paradoksalno oddaljeval. V kraju Monte Visto, mestecu na vstopu v prerijo se je na zelo simbolnem mestu, pred dobesedno kavbojsko cerkvijo »The Feed Store Church«, odločilo, da se sporoči vodstvu dirke, da se od dirke odstopi zaradi poškodbe vratu. S tem se je dokončno zaključila druga zapovrstna udeležba letos edinega Slovenca na dirki čez Ameriko, Uroša Stoklasa.

UDELEŽBE NA KOLESARSKIH TEKMOVANJIH

Dirka Datum
VTT Championships januar

UTRINKI